-
1 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
2 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
3 since
1. conjunction1) ((often with ever) from a certain time onwards: I have been at home (ever) since I returned from Italy.) odkar2) (at a time after: Since he agreed to come, he has become ill.) odkar3) (because: Since you are going, I will go too.) ker2. adverb1) ((usually with ever) from that time onwards: We fought and I have avoided him ever since.) odtlej2) (at a later time: We have since become friends.) medtem3. preposition1) (from the time of (something in the past) until the present time: She has been very unhappy ever since her quarrel with her boyfriend.) od2) (at a time between (something in the past) and the present time: I've changed my address since last year.) od3) (from the time of (the invention, discovery etc of): the greatest invention since the wheel.) od* * *I [sins]1.prepositionodsince when...? colloquially od kdaj...?;2.adverbodtlej, od takrat, od tedaj ves čas; medtemever since — (ves čas, vse) od takrat, odtlejlong since — od davno, že davnohow long since? — kako dolgo že?he refused, but has since consented — odklonil, a je medtem (že) privolil (pristal)II [sins]conjunctionodkar, kar; ker, ker žehow long is it since you saw him — kako dolgo je, (od)kar ste ga videli?it has been raining ever since I came — (že ves čas) dežuje, odkar sem prišela costly, since rare book — dragocena, ker redka knjigaa more dangerous, since unknown foe — toliko nevarnejši, ker nepoznan sovražnik -
4 creak
[kri:k] 1. verb(to make a sharp grating sound: That chair is creaking beneath your weight.) škripati2. noun(such a sound: The strange creaks in the old house kept the girl awake.) škripanje- creaky- creakiness* * *[kri:k]1.nounškripanje;2.intransitive verb & transitive verbškripaticreaking hinges last long — kdor dolgo kašlja, dolgo živi -
5 hold forth
(to talk or give one's opinions, often loudly, at great length: The prime minister held forth for hours on the success of his government.) na dolgo govoriti* * *transitive verb & intransitive verb na dolgo govoriti, govoričiti (on o); nuditi, obljubovati, dajati upanje -
6 service
(the ships of a country that are employed in trading, and their crews: His son has joined the merchant navy.) trgovska mornarica* * *I [sɜ:vis]nounbotany (= service-tree) oskoruš, jerehika, jerebikovecII [sɜ:vis]1.nounslužba, služenje; posel, delo; javna, državna služba; usluga, podpora, pomoč, ustrežljivost; nasvet; servis, namizni pribor; (po)strežba; servis, stalna služba prometnih sredstev na kaki progi; sport servis; juridically dostavitev, vročitev; dovod, oskrba (z vodo, plinom, elektriko itd.); nautical vrvice za povezovanjc koncev vrvi, da se ne trgajo; ecclesiastic maša, obred, ceremonija; plural vojska, mornarica in letalstvoservice in the field — vojna služba, na bojiščuservice by publication — objava, oznanilo po tiskuactive service — aktivna služba, službovanjethe Civil Service — civilne (nevojaške) službe (ustanove), civilna upravadivine service ecclesiastic maša, služba božjafull (plain) service ecclesiastic péta (tiha, brana) mašaOn Her (His) Majesty's Service — (krajšava: O. H. M. S.) "uradno", poštnina plačana pavšalno (napis na uradnih pošiljkah)public services — javne službe, ustanovewill you do me a service? — mi hočete (boste) napravili uslugo?to hold (to conduct) a service ecclesiastic maševatiI hope it may be of service to you — upam, da vam bo to kaj koristiloto see (much) service — (dolgo) služiti (službovati); imeti izkušnje (zlasti kot vojak ali mornar)to take service with s.o. — vzeti službo pri komto take s.o. into one's service — vzeti koga v (svojo) službo;2.adjectiveki je v aktivni službi; služabniški, poselski; služben, obraten, poslovenservice work — socialno skrbstvo v obratu (tovarni);3.transitive verb technicalnatančno pregledati (popraviti) ( a car avto); vzdrževati v dobrem stanju -
7 spin
[spin] 1. present participle - spinning; verb1) (to (cause to) go round and round rapidly: She spun round in surprise; He spun the revolving door round and round.) vrteti (se)2) (to form threads from (wool, cotton etc) by drawing out and twisting: The old woman was spinning (wool) in the corner of the room.) presti2. noun1) (a whirling or turning motion: The patch of mud sent the car into a spin.) vrtenje2) (a ride, especially on wheels: After lunch we went for a spin in my new car.) vožnja•- spinner- spin-drier
- spin out* * *I [spin]nounvrtenje (okoli osi), sukanje, obračanje; predenje; kratka in hitra vožnja; kratka ježa (jahanje); odvihranje; aeronautics vrtenje (letala) okoli podolžne osi; popolna zmešnjava, zmedato go for (to take) a spin — iti na kratko vožnjo ali sprehod (s kolesom, avtom, čolnom itd.)II [spin]transitive verbpresti, sukati (volno itd.); spremeniti (raztopino) v umetno svilo; obračati, vrteti (vrtavko); hitro obrniti okoli osi; stružiti; (na dolgo) pripovedovati; figuratively izmisliti si; loviti (ribe) z umetno vabo; slang vreči (kandidata) na izpitu; aeronautics vrteti (letalo) okoli podolžne osi; intransitive verb presti; (hitro) se obračati, vrteti se; krožiti; colloquially hitro iti, brzeti, drveti; postati omotičen; brizgniti (kri); aeronautics vrteti se okoli podolžne osi; ribariti z umetno vaboto spin (along) — drveti, brzeti (po)to spin a coin — vreči novec v zrak (pri žrebanju, stavi itd.)to spin plots — izmisliti si načrte, spletketo send s.o. spinning — udariti koga, da se zavrti okrog svoje osi -
8 sweep
[swi:p] 1. past tense, past participle - swept; verb1) (to clean (a room etc) using a brush or broom: The room has been swept clean.) pometati2) (to move as though with a brush: She swept the crumbs off the table with her hand; The wave swept him overboard; Don't get swept away by (= become over-enthusiastic about) the idea!; She swept aside my objections.) pomesti3) (to move quickly over: The disease/craze is sweeping the country.) pomesti4) (to move swiftly or in a proud manner: High winds sweep across the desert; She swept into my room without knocking on the door.) (pri)hrumeti2. noun1) (an act of sweeping, or process of being swept, with a brush etc: She gave the room a sweep.) pometanje2) (a sweeping movement: He indicated the damage with a sweep of his hand.) zamah3) (a person who cleans chimneys.) dimnikar4) (a sweepstake.) stava pri konjskih dirkah•- sweeper- sweeping
- sweeping-brush
- at one/a sweep
- sweep someone off his feet
- sweep off his feet
- sweep out
- sweep the board
- sweep under the carpet
- sweep up* * *I [swi:p]nounpometanje, čiščenje, zamah z metlo; (krožna) kretnja, zamah; zavoj (reke, ceste), vijuga, krivina; razprostiranje, proženje, figuratively razsežnost; vplivno področje; obseg; doseg, domet; vršenje (vetra), šuštenje (obleke); plural smeti; dolgo veslo (za veslanje stojé); ročica sesalke; (kartanje) dobitje vseh vzetkov, vseh nagrad; British English pometač, dimnikar; colloquially (= sweepstake(s)) stava, nagrada iz stav pri dirkah in igrah; figuratively umazanec; slang čemernež, nejevoljnežat one sweep — z enim zamahom, udarcem; naenkratto make a clean sweep of the table figuratively pomesti s čim, odpraviti kajII [swi:p]transitive verb & intransitive verbpomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek); križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)at a sweeping reduction commerce po zelo znižani cenito sweep all before one figuratively doseči popoln uspehto sweep the board — dobiti vse vložke pri kaki igri, figuratively pobrati vse nagradeto sweep everything into one's net figuratively vse (zase) pobratito sweep the seas — prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjihto sweep the strings — iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunahthe procession swept up the nave of the church — procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarjuthey swept the river to find his body — preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo -
9 talk round
1) (to persuade: I managed to talk her round.) pregovoriti2) (to talk about (something) for a long time without reaching the most important point: We talked round the question for hours.) dolgo pretresati* * *transitive verb na dolgo pretresati; spremeniti prepričanje ali mišljenje (kake osebe); pregovoriti (koga) -
10 air
[eə] 1. noun1) (the mixture of gases we breathe; the atmosphere: Mountain air is pure.) zrak2) (the space above the ground; the sky: Birds fly through the air.) zrak, nebo3) (appearance: The house had an air of neglect.) videz4) (a tune: She played a simple air on the piano.) melodija2. verb1) (to expose to the air in order to dry or make more fresh etc: to air linen.) prezračiti2) (to make known: He loved to air his opinions.) izražati•- airbag- airily
- airiness
- airing
- airless
- airy
- airborne
- air-conditioned
- air-conditioner
- air-conditioning
- aircraft
- aircraft carrier
- airfield
- air force
- air-gun
- air hostess
- air letter
- airlift
- airline
- airliner
- air-lock
- airmail
- airman
- air pollution
- airplane
- airport
- air-pump
- air-raid
- airship
- airtight
- airway
- on the air
- put on airs / give oneself airs* * *I [wə]nounzrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodijato be ( —ali go) on the air — govoriti, oddajati se po radiuby air — po zraku, z letalomto beat the air — zaman si prizadevati, prazno slamo mlatitito give o.s. airs — šopiriti seAmerican slang to give s.o. the air — odpustiti kogato go up in the air — razburiti, razjeziti se, pobesnetito keep s.o. in the air — pustiti koga v negotovostito walk ( —ali tread) on air — biti ves srečen; zibati se v srečiII [wə]1.transitive verbzračiti; sušiti; rešetati; ohladiti; figuratively objaviti; širokoustiti se;2.intransitive verbsprehajati se; domišljati sito air one's fine clothes — bahati, šopiriti seto air o.s. — iti na sprehod, sprehoditi se -
11 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
12 blue
[blu:] 1. adjective1) (of the colour of a cloudless sky: blue paint; Her eyes are blue.) moder2) (sad or depressed: I'm feeling blue today.) potrt2. noun1) (the colour of a cloudless sky: That is a beautiful blue.) sinjina2) (a blue paint, material etc: We'll have to get some more blue.) modra barva3) (the sky or the sea: The balloon floated off into the blue.) modrina•- blueness- bluish
- bluebottle
- bluecollar
- blueprint
- once in a blue moon
- out of the blue
- the blues* * *I [blu:]adjectivemoder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska); colloquially nespodoben; konservativen, torijevskiblue coat — vojak, mornarblue disease — modrikavost kože, cianozablue devils — potrtost; delirium tremensin a blue funk — živčen, prestrašento look ( —ali feel) blue — zbegan, potrt bitiAmerican blue laws — pretirano strogi, puritanski zakonitill all is blue — neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)blue ribbon — visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnostislang blue ruin — slaba vrsta brinjevcato turn ( —ali make) the air blue — kvantati, zmerjatiII [blu:]nounmodra barva, modrina, sinjina; modrilo; figuratively morje; nebo; modra tkanina ali obleka; British English član visokošolske športne reprezentance; konservativec; plural otožnost, potrtostto give s.o. the blues — dolgočasiti kogain the blue — daleč, nedosegljivthe men ( —ali gentlemen, boys) in blue — policaji mornarji, vojaki ameriške federalne vojskeIII [blu:]transitive verbpomodriti, plavitisl — zapravljati, razmetavati -
13 circumbendibus
[sə:kəmbéndibəs]noundolg ovinek; neskončno dolgo opisovanje preprostega dejstva -
14 coon
[ku:n]nounAmerican zoology rakuncolloquially črnec; figuratively premetenec, lisjak; familiarly coon's age — neskončno dolgo, cela večnosthe's gone coon — z njim je konec, po njem jecolloquially coon song — črnska pesem -
15 dilate
(to make or become larger: The sudden darkness made the pupils of his eyes dilate.) razširiti se* * *[dailéit]transitive verb & intransitive verbraztegniti, razširiti, razprostreti (se); figuratively (on, upon) na dolgo in široko razlagati -
16 door
[do:]1) (the usually hinged barrier, usually of wood, which closes the entrance of a room, house etc: He knocked loudly on the door.) vrata2) (a means of achieving something: the door to success.) vrata•- doorknob- doorman
- doormat
- doorstep
- doorway
- on one's doorstep* * *[dɔ:]nounvrata, vhod, dohod; technical zaklopnica, vratcafiguratively to close the door — onemogočitifiguratively next door to — blizu, skorajfront door — glavna, hišna vratato darken s.o.'s door — priti komu v hišoto show s.o. the door, to turn out of doors — spoditi koga, pokazati mu vratato lay a charge at the door of s.o. — obdolžiti koga -
17 flat
[flæt] 1. adjective1) (level; without rise or fall: a flat surface.) raven2) (dull; without interest: She spent a very flat weekend.) dolgočasen3) ((of something said, decided etc) definite; emphatic: a flat denial.) gladek4) ((of a tyre) not inflated, having lost most of its air: His car had a flat tyre.) prazen5) ((of drinks) no longer fizzy: flat lemonade; ( also adverb) My beer has gone flat.) postan6) (slightly lower than a musical note should be: That last note was flat; ( also adverb) The choir went very flat.) znižan2. adverb(stretched out: She was lying flat on her back.) plosko3. noun1) ((American apartment) a set of rooms on one floor, with kitchen and bathroom, in a larger building or block: Do you live in a house or a flat?) stanovanje2) ((in musical notation) a sign (♭) which makes a note a semitone lower.) nižaj3) (a level, even part: the flat of her hand.) ploskev4) ((usually in plural) an area of flat land, especially beside the sea, a river etc: mud flats.) ravnina•- flatly- flatten
- flat rate
- flat out* * *I [flæt]adjectiveraven, plosek, sploščen; medel, plehek, nezanimiv, pust, enoličen; prazen; razdišan; potrt; slab (prodaja); zvenečmusic molovski; za pol tona znižan; napačen (petje); razglašen; onemogel, izčrpan; brezobresten; odkrit; slang flat broke — brez pareto give a flat denial — gladko odkloniti, zanikatifiguratively he fell as flat as a pancake — popolnoma mu je spodleteloAmerican flat silver — srebrn priborII [flæt]adverbravno, plosko; na dolgo in široko; povsem, naravnost; prenizko (peti)to fall flat — pasti kot dolg in širok; figuratively ne se posrečiti, spodletetiIII [flæt]nounravnina, ploskev; plitvina; music nižaj; theatre zadnja kulisa; music črna klavirska tipka; plosek čoln; nizka košara; prazna zračnica; familiarly tepecIV [flæt]transitive verb & intransitive verbsploščiti (se)American to flat out — stanjšati se; figuratively izjaloviti seV [flæt]nounstanovanje (najeto); Scottish nadstropje -
18 foot-rule
[fútru:l]noun1 čevelj dolgo ravnilo -
19 full
[ful] 1. adjective1) (holding or containing as much as possible: My basket is full.) poln2) (complete: a full year; a full account of what happened.) cel; izčrpen3) ((of clothes) containing a large amount of material: a full skirt.) nabran2. adverb1) (completely: Fill the petrol tank full.) popolnoma2) (exactly; directly: She hit him full in the face.) naravnost•- fully- full-length
- full moon
- full-scale
- full stop
- full-time
- fully-fledged
- full of
- in full
- to the full* * *I [ful]adjective ( fully adverb)poln, napolnjen, natlačen, natovorjen; popoln, ves; obilen, debelušen; sit; bogat česa; čist, pravi, močen, intenziven (svetloba); temen (barva)full of beans ( —ali guts) — poln vneme, podjetenin full fig ( —ali feather) — v svečani obleki, v najboljšem stanjufull force ( —ali tilt) — na vso moč; s polno paro, z največjo hitrostjofull hand — karta, ki dobivafull face — od spredaj, naravnost v obrazII [ful]nounpolnost; skrajnost; sitostat full — v celoti, popolnomathe full of the moon — polna luna, ščipIII [ful]adverb archaic poetically popolnoma, zelofull nigh — skorajda; natankoIV [ful]transitive verb & intransitive verb(na)polniti (se); nabirati (blago)V [ful]transitive verbbeliti blago; valjati sukno -
20 hackle
I [hækl]nounmikalnik; dolgo perje na ptičjem vratu; plural dolga dlaka na pasjem vratu in hrbtu; umetna muha za ribolovwith one's hackles up — nasršen, jezenII [hækl]transitive verbmikati (lan, konopljo); razkosati (meso), sesekljati; izdelovati umetne muhe
См. также в других словарях:
Dolgo Brdo, Litija — Dolgo Brdo … Wikipedia
Dolgo Brdo, Ljubljana — Dolgo Brdo … Wikipedia
Dolgo Brdo pri Mlinšah — Dolgo Brdo pri Mlinšah … Wikipedia
Dolgo polje, Celje — Dolgo polje is a neighborhood (Slovene mestna četrt) of the city of Celje in Slovenia. v · … Wikipedia
dolgo... — [u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdržáti — ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika